Narava kapitalizma ni kriva za “krize.”
Centralno bančništvo v kolaboraciji z zakonodajalcem (državo) je!
Preden so centralne banke obstajale, je vsak, ki je nekaj “posodil” dejansko bil neke vrste “banka”, posoditi pa ni mogel, če tiste stvari fizično ni imel. Seveda je pri tem lahko zaračunal provizijo ali pa strošek hrambe nečesa drugega (ponavadi je bilo to zlato ali srebro). Zelo redko v zgodovini je prišlo do tega, da je neka insitucija sploh imela vzvode, da bi lahko ustvarila nek list papirja, ki je v originalu dejansko pravil “I Owe You …” brez da bi tist list papirja imel nekaj realnega za sabo. In ko je nekdo dal v obtok več “IOU” listkov (danes bi temu rekli bankovec), je trg to hitro dojel (inflacija), saj je vrednost ostalih stvari navidez poskočila (dejansko se je količina “papirja” povečala, vrednost stvari je ostala ista, le številke so se morale prilagoditi glede na več papirja kot je bilo stvari). In ko se je to zgodilo, so ljudje šli k hranilcu (banki) in zahtevali svoje imetje (zlato) nazaj. Ker je bilo v obtoku več papirja kot je bilo v sefu lastnine ljudi (recimo zlato), so tega bančnika ponavadi ljudje kar obesili in nadaljevali s svojim življenjem, pač z malo manj lastnine (ali pa so se polastili ostalih lastnin bančnika-tatu kot kompenzacijo za njegovo tatvino v obliki inflacije).
Tega torej ni povzročil kapitalizem, niti ne narava kapitalizma. Kapitalizem, kot sem že večkrat rekel, je dejansko izraz ki opisuje menjavo enega kapitala za drug kapital (denar, produkcijsko sredstvo,…).
Problem je v človeku, ki izrabi ZAUPANJE ljudi, da s centralizacijo tiskanja denarja (ECB, FED,… pač centralne banke) in z inflacijo legalno krade lastnino od ljudi. Kapitalizem ne omogoča kraje prek inflacije, ravno kapitalizem omogoča, da se tatvine premoženja preko inflacije in podobnih poslov bank najhitreje opazijo. Bolj kot ZDA pred 1913 (čeprav tudi) je znan primer prostotržnega bančništva na Škotskem med 1716 in 1845, ki kaže na dejstvo, ki ga ekonomisti kot Hayek, D. Friedman, Horowitz tudi praktično prikažejo kot najuspešnejšega in najbolj učinkovitega, da konkurenca med izdajalci “denarja” ustvari najboljše tržno okolje za ljudi, zminimalizira sploh možnost tatvine, ter vzpostavi prostotržne mehanizme, ki tako “banke” kot uporabnike varujejo pred kakršnim koli sesutjem sistema. Sistema dejansko v nekem smislu ni, saj ga ne zagotavlja država, niti ga ne predpisuje – sam se razvija in varuje.
Z enakim sistemom dandanes pa sploh ne bi več rabili imeti niti “cetralnega Clearing housa,” ker ti digitalne tehnologije v sodelovanju z barantanjem omogočajo najbolj pregledno poslovanje. Na žalost vsi varujejo velike banke, ker vsi vedo, da je na svetu ravno zaradi držav, ki imajo monopol nad tiskanjem in izdajanjem denarja, ter nad centralnimi bankami, ter pisanjem zakona njim v korist (kar lahko imenuješ Crony Capitalism, fašizem,…) korist samo tisti, ki kradejo v okviru teh institucij, ki so povezane z državami (zato fašizem) ter ostalimi korporacijami, vse za kontrolo nad ljudmi. Če torej pustiš trgu da sam zase (s konkurenco in drugimi mehanizmi ki so sami prisotni v prostotržnem kapitalizmu) počisti s slabimi bankami (ali preko dogodkov kot Bank Run, ali z bankrotom,…) je škoda ljudem minimalna. S tem ko pa se je, kot leta 2008, reševalo z davkoplačevalskim denarjem, velike banke kot Lehman Brothers in ostale, in se trgu ni pustilo, da banke uniči, ravno s takimi ukrepi zakonodajalca v interesu bankirjev teh zombi bank, s tem se je ustvarila kriza ki traja še danes (le da je problem še daljši in sega najprej v leto 1913, ko je ZDA ustvarila FED (njihovo centralno banko) in davčno službo IRS ter kasneje po 2. svetovni vojni, ko je ZDA zasegla velike količine zlata, ko je Dolar postal centralna rezervna valuta sveta in ko je ZDA šla iz zlatega standarda 1933).
Torej tega vsega nam sploh ne bi bilo treba, če bi državni aparati ne imeli možnosti pisati zakona ter posledično če ne bi omogočili bankam da delajo kar delajo. V kolikor bi pustili kapitalizmu prosto pot, da sam počisti s tatvinsko nesnago, kar tudi vedno v zgodovini naredi, če se le ne vmeša zakonodajalec, bi danes ne bili v situaciji, kjer je dolga na svetu več kot pa je sploh denarja, kaj šele dejanskega materiala z realno vrednostjo, ki bi lahko pokril ves ta dolg.
Reblogged this on Svoboda!.