Ta presneta kokoš

Prav jezen sem. Včeraj zvečer sem se vsedel za računalnik, odprl mail in še nekaj drugih reči. Ena izmed novic je bil mail iz Financ. Zanimiv naslov. Država naj privatizira preko borze. Ah ti šment, to je bilo v tiskani izdaji, te pa nimam. No prav. Pa poglejmo, kaj je še kaj takega od novih novic. Prihaja val davkov. Katere so glavne spremembe? Ja ja… vem, da je ta smotana država dodatno obdavčina študente. Kaj še?

Odprem povezavo in kaj zagledam? Celo vrsto, v resnici desetih, negativnih novic. Tudi tiste, ki zvenijo na prvi pogled vsaj malo privlačne so dejansko, ko malce podrobneje pogledam, obupne. Za trenutek se sploh ne bom ustavljal pri dejstvu, da so davki popolnoma nelegitimni, ker je to gotovo zgodba za kdaj drugič. Zato bom šel kar po vrsti, kot je šel članek na Financah.

Dodatna olajšava za rezidente, ki delajo pri tujem delodajalcu v tujini je odpravljena. S tem ta trenutek sicer ne vem če to kaj vpliva name, ampak ko ponovno pomislim, bi morda lahko to vplivalo name v prihodnosti. No, dragi obmejni Slovenci, najbolje, da razmislite o pridobitvi še enega državljanstva. Gotovo vam ne bo škodilo. Zelo verjetno je, da boste kot dvojni državljan imeli več pravic kot jih imate danes. Še posebej če znate nemško, kar je gotovo res, vam to ne bi smelo predstavljati pretirane ovire, še posebej sedaj ne, ko smo v EU. Gotovo boste raje plačevali nižje davke avstrijskim oblastem, pa četudi vam ideja davkov ni ravno povšeči, so še vedno nižji, pa bencin zaenkrat tudi (in kot izgleda, bo tako tudi ostalo). Glede dela v tujini pa me matra še ena stvar; ne vem namreč, kaj davčno pomeni za slovenskega rezidenta in državljana delo preko interneta za podjetje, ki ima sedež nekje v tujini, ne glede na to ali je slednje v EU ali ne. To se sprašujem zato, ker če bi dandanašnja situacija pomenila nujno plačevanje davkov v Slovenijo ne glede na to kje delam (predvsem teh, ki so vezani na delo), potem se rade volje odpovem temu državljanstvu tudi sam.

Glede dohodninskih razredov se ne spoznam, ampak glede na to, da se država veseli novih (predvidoma) 16 milijonov evrov, če pravilno razumem pri 50% obdavčenim zgornjim razredom, to ne more biti dobro. Če ne drugega, bo taka situacija od Slovenije še naprej odvračala tuje vlagatelje. Le zakaj bi se nekdo trudil da postavi neko firmo, če ne more obdržati svoje plače kakršno si, če ne drugega kot kompenzacijo za tveganje ki ga vloži v podjetje, zasluži.

Evropa se avtomatizira in na prvi pogled to morda izgleda dobro, saj so podatki hitreje na voljo in bo učinkovitost večja. En problem. Kontrolo nad podatki imajo najbolj kriminalne združbe, kar jih je človeštvo poznalo: FURS v Sloveniji, dacarji v članicah EU, še 52 drugih držav in nenazadnje tudi ZDA. Ne bi bil presenečen, če bi se ta projekt sprevrgel v vsesvetsko finančno krajo vseh ljudi, ali pa “civiliziranega sveta” (o tej kontradikciji civilizirane družbe sem enkrat že pisal), podobnemu tistim zakonom, ki zadevajo američane, katerim se, če se ne motim, reče obdavčitev glede na globalen zaslužek. Zaradi slednjega mnogi američani tudi plačajo za to, da se znebijo ameriškega državljanstva. Mar ni ironično? Včasih so ljudej hoteli postati američani zaradi mnogih svoboščin, dandanes se tega državljanstva otepajo. Prav bi bilo, če bi vsi razmislili, zakaj sploh še želimo biti državljani katerekoli države.

Že lep čas nas strokovnjaki, ki povečini niti niso nujno “klasični liberalci” opozarjajo, da so davčne blagajne ne samo nesmiselne ampak tudi škodljive. Tudi take, po katerih politiki kričijo, po hrvaškem vzoru (neposredno vezane z davkarijo) so med njimi. Pa saj razumem, povprečen slovenec je etatist in hoče da je vse transparentno in hoče, da vsi plačajo “svoj pravični delež”, ampak ker si sam ne bo mazal rok s siljenjem sodržavljanov k plačevanju nečesa, česar tudi sam ne mara (davkov), bo tako kot to delajo profesorji na faksih, maltretiral vse sodržavljane, da bodo njemu enaki: torej morajo vsi plačevati, vse se mora videti, država bo pa kontrolor. Problem je v tem, da država niti ni, niti ne more biti altruistična. Lahko ji rečemo zlato tele, lažni bog, ali kakor hočete. Konec koncev bo tebe in mene okradla za zajeten del zaslužka, tudi če ji tega ne dovolimo (roparju ne moreš dovoliti, da ti vzame, ali pač?).

Podobno kot je problem pri prej omenjenem deljenju davčnih podatkov prejšnjega odstavka, imamo tudi tu en problem: država (nelegitimna, čeprav legalna, entiteta, ki izvršuje monopol nad uporabo družbene prisile (po terminološkem gnezdu v SSKJ:2.◊), ali drugače rečeno kriminalna organizacija manjšine, ki v imenu večine delegirajo krajo in umore na nekem geografskem področju) nima nobenega pravičnega elementa, ki bi ji upravičeval pravico do pridobitve kakršnih koli podatkov, še najmanj podatkov o mojih in tvojih zaslužkih, poslih itd. Ne vem, če se večina (demokratična – volilci, ali pa splošna večina ljudi) zaveda, da tako pridobivanje podatkov dejansko ni v njihovemu interesu (čisto mimo grede: od kod torej ljudje na oblasti dobijo pravico do odločitev, ki jih brez privolitve ljudi pretvarjajo v zakone?), saj ti in jaz dobro veva, in to so naju učili že starši, da se o denarju na računu ne govori, še najmanj ne z neznanci. Gotovo ne veva niti dohodka svojih staršev, če še vedno delajo, in če niso slučajno na minimalcu, ko bi preko brskalnika hitro ugotovil, koliko to je, kaj šele da bi vedela, ali hotela vedeti podatke (davčne, bančne ali prihodkovne ter odhodkovne) od soseda, še njamanj od nekega slovenca tam nekje v enih rovtah. To se ne tiče ne mene ne tebe. In vem, da se strinjaš. Glede na to, da moramo prenašati to nemoralno entiteto, ki ji ljubkovalno rečemo država, mislim, da je edini legitimni razlog za moje in tvoje poznavanje prej omenjenih podatkov v primerih, ko gre za javne uslužbence, ker če pogledamo od kod je denar prišel in če sva oba prijazna do etatistov pri vsem tem, bova morda rekla “pa saj so to dejansko naši uslužbenci, torej je prav, da vemo kam gre naš denar.” Seveda je pri tej logiki mnogo napak, ampak te so za kdaj drugič. Bistveno je to, da na nasprotni strani, tako kot tat ali mafijec, država nima nobene pravice do podatkov, ki jih zahteva. Ko država torej tebi in meni reče:”daj mi svoje podatke, ker smo tako zapisali na en list, za to, da ti bomo še več denarja pobrali še preden ga boš videl sam, ker če ne boš imel probleme” bi ji morali reči: “Edini, ki bi to rekel, si zasluži oznako sociopatski mafisjki tat. Tega si niti ne zaslužiš, niti nimaš pravice do tega.” Če tega ne rečete, vam lahko povem, da so vas zastrupili, diagnoza je pa Stockholmski sindrom.
Davčna blagajna? Podatki? Raje ne. Delajte to komu drugemu. Mene pustite na miru. Pustite na miru tudi vsakega drugega.

Seveda ne, tega ne bodo storili. Državljanom bodo vsilili za okrog 500 € dodatnega stroška za tiskalnik (halo, 500 €? Za toliko denarja dobim že nizkocenovni ploter (tiskalnik za velike pole papirja) ali pa zelo kvaliteten tiskalnik za tiskanje fotografij. Obup kakšna potrata denarja za nekaj kar sploh ne more biti vredno 500 €) ter še dodatno mesečno obremenitev v višini okrog 10 € (že tako imate podjetniki dovolj visoke stroške poslovanja zaradi ostalih delov naše delovne in davčne zakonodaje, da o računovodjah in podobnih ljudeh sploh ne govorim – če ne bi bilo države, bi bili računovodje pomembni predvsem za večja podjetja, dejansko so bili to nekdaj cenjeni ljudje, ki so jih najemali bogataši, ne pa običajni ljudje, niti ne običajni mali posjetniki, ki jih je bilo nekdaj veliko veliko več kot danes). Poleg vsega skupaj bo država otežila še tistim, ki za izdajo računov uporabljajo paragonske blokce, ki so že tako predragi kot tiskovina, da novih preglavic z nadzorom sploh ne omenjam. To res postaja policijska država.

Ampak tu se še ne zaključi. Tem pravnim osebam, katerim se (nelegitimno) ugotavlja davčno osnovo pavšalno, se bo odstotek priznanih dohodkov za davek dvignil iz 70 na 80 davčno priznanih odstotkov. Država sicet tolaži, da se prag za vstop z zdajšnjih 50 tisoč evrov prihodkov v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero zavezanec priglaša ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, zvišuje na 100 tisoč evrov, a kot ugotavljajo tudi Finance, je to nepravično proti tistim ki vstopajo v sistem zavezancev za DDV. Prav tako bo moral zavezanec s prihodki med 50 in 100 tisoč evri, za vstop v sistem normiranstva izpolnjevati dodaten pogoj, in sicer bo moral imeti v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, v katerem bi želel ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri sebi obvezno zavarovano vsaj eno osebo za poln delovni čas nepretrgano najmanj pet mesecev. To efektivno pomeni, da država sili ljudi da so prihodki nižji in da manj zaposlujejo, četudi je namen drugačen. Le kdo bi namreč hotel na koncu dneva prikazati več, glede na to da ga država zasleduje na vsakem koraku kako mu bo odvzela še več, zaposlil pa tudi ne bo, ker ima že samim sabo preveč stroškov. Če bi že hotel zaposliti koga za polni delovni čas (in tega ni storil pred tem zakonom) bi to gotovo storil, tako ga pa gotovo ne bo. Morda je imel koga zaposlenega za polovičko, morda kako drgače. Na škodi je torej ta, ki ne bo več dobil dela, ki ga prej je.

Gremo naprej. Višanje davka na bančne provizije in zavarovalne premije iz 6,5 na 8,5%. Nekateri bodo rekli “pha… saj tako ali tako nimam veliko denarja na banki… pa naj dvignejo… bodo plačali več tisti, ki imajo več denarja”. Najprej naj rečem, da zaradi takega odnosa država še lažje po malo in malo viša stopnje svoje kriminalne aktivnosti, in malo po malo nam vsem več in več krade. Kot drugo pa naj vas spomnim: banka obstaja tudi v fizični obliki. Če hočete zafrknit državo, poslujte gotovinsko, denar dvignite direktno na banki ali pa pojdite na tako banko, da si med svojimi družinskimi člani znotraj banke lahko preko elektronskih bančnih sistemov prenakazujte denar zastonj. Vsaj pri nekaterih bankah je tako. Ko boste torej naslednjič odšli v mesto, ali pa se peljali mimo banke, v kateri imate prihranke (kolikor jih sploh lahko imate), kar stopite noter in pri pultu dvignite denar. Tam vam ne zaračunajo niti centa provizije. Drugi pa, ki v fizični obliki denarja skorajda ne vidite, ker vam ga zaradi kreditov, trajnikov ali ostalih bremen, ki ste si jih nakopali, se pa bolj bójte, saj boste imeli še manj. Torej država zopet škodi najrevnejšim in tistim, ki jim gre najslabše, najbolj.

Ne vem, če se je sploh vredno ustavljati pri teh absurdnih bedastočinah, ki jih dacarji valijo na uporabnike motornih vozil. Med tem, ko povsod po svetu cene nafte in bencina padajo, pri nas rastejo, če ne prek trošarin, ki so enormne, pa prek takse na ogljikov dioksid (čeprav, kot opažajo znanstveniki in celo nekateri politiki po celem svetu, okoljske spremembe niso niti približno tako linearne proti segrevanju), kot so američani, na čelu z Al Gorom in njegovo “Neprijetno resnico” ves čas pravili. Seveda vidimo spremembe v okolju ampak ne glede na to kaj jih povzorča, naj si bo človek, sonce, luna ali kaj drugega, so spremembe stalnica v celotni zgodbi zgodovine sveta. Bolj kot vprašanje sprememb, je pomembno, kakšna je politika, kot odgovor na vse skupaj ter kakšni so rezultati zakonov, ne glede na iskrenost namenov. Kot sem že mnogokrat poskušal poudarit v svojih pisanjih, ne dvomim v namene, pač pa v posledice zakonov. Posledice  visokih trošarin, brez dodatka davka na CO2, že dandanes povzročajo propad tranzicijskih podjetij. Že dandanes vplivajo na odločitve tujcev, ki bi v  drugačnih razmerah morda Slovenijo obiskali, tako jo pa le ali obidejo ali pa tu ne ostanejo ker bi jih preveč stalo. Posledice bodo torej tudi v turizmu. Kaj pa najrevnejši? Seveda smo imeli bencin že dražji in takrat, če se spominjate, je bencin vplival ne le na prevoznike ampak tudi na dvige cene blaga v trgovinah in posledično na vse prebivalce Slovenije. Enako se gre tudi za energetske izkaznice in druge neumnosti. Še tistemu revežu, ki ima na grbi nepremičnino, ki bi jo morda lahko uporabil za to, da jo da v najem ali pa jo proda, mu bo država povzročila dodaten strošek na več nivojih zaradi teh izkaznic. Neumnost in to draga neumnost. Poleg vsega imajo največjo korist od teh okoljskih davkov predvsem karteli in posamezniki (recimo Al Gore), ki izdajajo take izkaznice ipd.

Končno smo prišli do študentskega dela. Slednje bo še bolj obdavčeno. Ne glede na to, kdo bo tisti, ki bo državi plačal davke, je na slabšem predvsem študent. Ko namreč seštejemo vse dele neprostovoljne obdavčitve, namreč pridemo do zaključka, da država študentu ukrade 64,98% plačila (torej je skoraj toliko obdavčen kot nekdo, ki ima redno plačo). Zraven tega še uveljalvlja minimalno urno postavko 3,8 € /uro netto, (4,5 € /uro bruto), kar dejansko pomeni, da bodo podjetja, ki so najemala študenta za manj kot bo nova, izjemno škodljiva, minimalna postavka, ostala brez delovne sile. Sam sem prvič delal preko servisa v Mercatorju za mizernih 2,44 € / uro, in čeprav je to nizka plača, je bil na koncu meseca to moj prvi res zaslužen denar, in sem ga bil vesel. Šele takrat sem dojel, kot je Milton Friedman enkrat tudi dejal, kako res je, da svoj denar zapravimo veliko bolj preudarno kot pa zapravimo denar nekoga drugega (še ena lekcija glede državnega aparata: denarja iz davkov ne bo nikoli (!!!) zapravila preudarno).

S takim načinom bodo morda manj študentov, ali pa bodo končno zaželi odhajat v tujino že prej. Morda bi že sam moral zdavnaj oditi. Na koncu koncev bodo težje dobili delovne izkušnje, če bodo delo dobili, bodo dobili manj plače, delodajalci pa bodo imeli izgube ali pa bodo tudi preselili podjetje kam v tujino. Mogoče bo pa več dela na črno. Mogoče bo več ljudi ugotovilo prednosti bitcoina ostalih kriptovalut. Mogoče bomo ponovno začeli trgovati v materialu, kar sicer ni nujno najprej slabo, a na koncu dneva imamo še vedno neke račune, ki so osnovani na fiat denarju. Zopet smo vsi na slabšem, država pa še vedno ni vitkejša.

Kaj pa vrednotnice? Morda izgleda najprej kot dobra ideja, a ima podoben problem kot prenovljeno študentsko delo. Najprej je tu obdavčitev, ki je nelegitimna, potem je tu de facto obdavčitev v višini cene vrednotnice, ki je škodljiva, potem so tu, če boste delo želeli naročiti, prijaveljeni izvajalci, drugi pač ne smejo tega delat. Torej vedno več in več regulacije in vedno več nepotrebnega kompliciranja in stroškov.

Potem pa je tu še ena reč, ki sem jo prej pozabil omenit. Ta se tiče tako študentskega dela kot vrednotnic. Pokojninski prispevek (v bistvu davek), pri katerem nam tvezijo, da gre za shemo od katere se nam prizna delovna doba da bomo potem dobili penzijo. Bla, bla, bla. Upam, da niso ljudje tako naivni, vsaj jaz in ti nisva, da verjamejo tem zgodbicam, kako bomo, ki smo danes mladi, sploh kdaj videli penzijo. Nekateri je niti nočemo. Če si morda starešji, boš gotovo rekel:”lahko ti je danes govoriti o tem, me prav zanima kako boš hotel penzijo ko boš starejši.” Aja? A starost sama po novem daje upravičljiv razlog za tatvino? Oprosti, ampak če danes prejemaš pokojnino, je to tudi financirano iz denarja ki ga bo država od letos naprej pokradla od mene, ta trenutek pa od ostalih delovno aktivnih. Kako si drzneš trditi, da imaš večjo pravico do denarja, ki ga jaz zaslužim, kot pa jaz sam? Hinavec. Tat. Samo zaradi tega, ker je država od tebe ukradla kakršen koli delež denarja zato da ti ga je takrat dala ali v svoj žep ali pa komurkoli drugemu, še ne pomeni, da denar, ki ga krade danes z namenom razporeditve tebi in drugim upokojencem (tudi če si prejemnik kakršne koli količine državnih sredstev), pripada tebi. Ne pa ti ne. Pripadalo ti je točno toliko kot si zaslužil, niti cent več.

Oprosti, če sem dvignil svoj ton. Samo tole me res razjezi. In ne glede na to, ali bo kdorkoli od moje generacije videl cent penzije ali ne, bom do smrti trdil, da je najprej moja dolžnost da zase poskrbim in potem od družine. Te dolžnosti pa ne morem izpolnjevati, ker v imenu prihodnjih generacij država krade danes delujočim, za to, da s tem denarjem efektivno podkupuje penzioniste in tiste, ki upajo na penzijo. Že mnogokrat sem tudi naletel na ljudi, da o svojih sorodnikih (na srečo ne vseh) ne govorim, ki so totalno ignorantski do pokojninskega ponzi sistema, ki ga v Sloveniji imamo. Še vedno mislijo, da jim država nekje hrani denar, ki jim ga je vzela in dala na varno, za to da jim jih ga bo plačevala nazaj ko bodo upokojeni. Resnično verjamejo v to laž, prevaro. Tega tu nikoli nismo imeli. In tudi če bi imeli tak sistem, se niti podrazno ne strinjam z njim saj imamo mladi in tisti z nizkimi dohodki tu velik problem izgrajevanja svojega življenja ko nam vsi venomer kradete. Ker v resnici ste vi, državljani, naročniki te medgeneracijske kraje. Vi, ki volite. Upam, da to nisi tudi ti.

Naj končam z delom, ki se gre o zaposlitvi mladih. Saj razumem… kot že prej, ne dvomim v iskrenost namenov, ampak rezultati… Podaljšano je namreč uveljavljanje oprostitev za zaposlitev mlade osebe. Če podjetje za nedoločen čas zaposli mlade brezposelne v starosti do 30 let (ki so najmanj tri mesece skupaj prijavljeni v evidenci brezposelnih), lahko zanje uveljavljate dvoletno oprostitev plačila prispevkov delodajalca.
Zakaj je tisti del glede trimesečnega stanja brezposelnosti v oklepajih? Ko sem na hitro preletel čez ta odstavek sem se razveselil… morda me bodo doma lahko zaposlili ko bom ven iz faksa za dve leti ob nizkih stroških. Ampak. Potem sem bral pozorneje. Če bi to hotel, bi moral biti 3 mesece v evidenci brezposelnih. To ne bo šlo. Tudi jaz imam račune za plačat in razne stvari lahko tudi pogodbeno delam. Niti na kraj pameti mi ne pade da bi se prijavil na zavod kot brezposelen. Morda sem samo jaz tak, ampak resnično verjamem, da ta podvig, čeprav morda iskren v namenih (da bi se tisti, ki so dlje brezposelni končno zaposlijo) škodljiv. Zakaj? Ne bi bil presenečen, če bo velika večina danes brezposelnih ostala brezposelnih (seveda ne vsi), tisti, ki bomo pa diplomirali bomo pa najprej ali izginili iz države, ali pa šli na zavod za tri mesece (naj kdo preveri statistike brezposelnosti novih diplomirancev, bi rad videl številke) za to da jih bo kdo zaposlil pod temi pogoji. Druga problematika pri taki regulaciji je tudi to, da velja samo v primeru, ko se zaposli nekoga za nedoločen čas. To pomeni več stvari: težje odpuščanje (problem za delodajalce kot tudi za nekatere od nas, ki imamo radi fleksibilnost), neko mesečno plačo, ki ni praviloma ni vezana na urno postavko, in se težko spreminja tudi ob povečani delovni uspešnosti – kar je še posebno pomembno za tiste od nas, ki imamo več kot en “projekt” in dejansko potrebujemo ali pa vsaj želimo fleksibilnost – podobno je res pri espejih. Na dolgi rok tako preduktivnost in želja (incentive) po produktivnosti zaposlenih pade. Če namreč dobiš isto količino denarja na mesec ne glede na to koliko delaš, če si le v služi ob predvidenih urah, zakaj bi se trudil? Zakaj se bi trudil, če se bo težko karkoli spremenilo? Nisem deloholik, niti obsedenc, ampak ne zdi se mi pravično, da mora delodajalec plačati zame enako, če delam po svoji hitrosti, ki je drugačna od hitrosti nekoga drugega; ne zdi se mi pošteno, da mora delodajalec plačati isto mesečno postavko meni, kot nekomu drugemu za enako delo, ki ga en od naju opravi bolje kot drug. Ne zdi se mi niti pravično, da mora delodajalec plačati zame enako če jaz delam (količinsko gledano) drugače kot pa drug zaposleni. Hej, še urna postavka je smotana reč, ker imamo vsi ob določenih momentih drugačno količino dodane vrednosti kot ob drugih. Sam tako velikokrat delam zvečer, in jutro prespim. So what? In ker mi to pač bolj ustreza ne bi smel dobiti nekega dela ali pa hotetu flesibilnosti in biti plačan po urah namesto po mesečni postavki? Če ta mesec delam manj kot naslednji mesec, mar to ne pomeni, da bi naslednji mesec moral dobiti manj? Kaj pa če je to manj od minimalne plače? Mar ne bi bilo nepošteno do tisih, ki delajo več kot jaz, da dobim plačano enako kot oni, čeprav se nisem nič trudil, ali pa premalo?

Veliko je še vprašanj, mnogo retoričnih, a vseh vrednih odogovora in premisleka.

Če se ti je slučajno dalo brati ta dolg zapis, sem ti hvaležen. Hvala, ker ti je mar. Hvala, ker vem, da še obstajajo ljudje, ki želijo drugačno Slovenijo. Če si torej to prebral, deli naprej. Lajkaj, Ali pa kak drug zapis kdaj prej. Morda napiši spodbuden komentar. Res bi ti bil za to hvaležen. Daj mi še kakšen razlog, da ne obupam.